Slovensko državljanstvo in Potni list

natisni

Postopek pridobitev drzavljanstva Republike Slovenije

Pridobitev drzavljanstva po rodu.

Drzavljanstvo Republike Slovenije po rodu pridobi otrok:

Ce je otrok rojen v tujini, je potrebno o rojstvu otroka obvestiti pristojno upravno enoto.

Vlogo za naknadni vpis rojstva otroka v maticni register lahko vlozite preko diplomatsko-konzularnega predstavnistva RS.

pdf Obrazec SD1
pdf Obrazec SD2

Priglasitev

V tujini rojen otrok, katerega eden od starsev je ob njegovem rojstvu drzavljan Republike Slovenije, drugi pa je tuj drzavljan, pridobi drzavljanstvo Republike Slovenije po rodu, ce je do dopolnjenega 18. leta starosti priglasen kot drzavljan Republike Slovenije ali ce se do dopolnjenega 18. leta starosti za stalno naseli v Republiki Sloveniji s tistim od starsev, ki je drzavljan Republike Slovenije.

Otroka priglasi tisti od starsev, ki je državljan Republike Slovenije.

Oseba, starejsa od 18 let, lahko pridobi drzavljanstvo Republike Slovenije, ce do dopolnjenega 36. leta starosti da izjavo, da se priglasa kot drzavljan Republike Slovenije, ce izpolnjuje naslednja pogoja:

Izjavo o priglasitvi se lahko vlozi na vseh diplomatsko-konzularnih predstavnistvih RS, Ministrstvu za notranje zadeve ali na vseh upravnih enotah.

pdf Obrazec SD3

Ugotovitev drzavljanstva

Oseba, katera meni, da je drzavljanka Republike Slovenije, vendar njeno drzavljanstvo ni vpisano v maticnem registru, lahko vlozi vlogo za ugotovitev njenega drzavljanstva. Upravna enota je dolzna na vlogo osebe izdati ugotovitveno odlocbo. Vloga za ugotovitev drzavljanstva se lahko vlozi na vseh diplomatsko-konzularnih predstavnistvih RS ali upravnih enotah.

pdfObrazec SD4

Pridobitev državljanstva po izredni naturalizaciji

Pridobitev državljanstva Republike Slovenije za osebo slovenskega porekla oziroma za potomca osebe slovenskega porekla (v poštev pride: 1. v primeru, ko v trenutku rojstva prosilca nihče od staršev ni bil državljan Republike Slovenije oziroma 2. v primeru, ko je v trenutku rojstva prosilca eden od staršev bil državljan Slovenije, prosilec je bil rojen v tujini, pa je v tem trenutku prosilec že starejši od 36 let in je s tem zamudil rok za priglasitev)

a) za prosilce živeče v tujini:

Polnoletni prosilec slovenskega porekla vloži vlogo za sprejem v državljanstvo na podlagi izredne naturalizacije iz nacionalnih razlogov po 13. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS-UPB2, Ur.l. RS, št. 24/2007) na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) v Ljubljani, na eni izmed upravnih enot v Republiki Sloveniji ali na pristojnem diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini.

Prosilec lahko na istem obrazcu, na katerem je sam zaprosil za sprejem v državljanstvo po 13. členu ZDRS, zaprosi tudi za državljanstvo svojih mladoletnih otrok, ki glede rešitve delijo položaj prosilca, čeprav postopek, ki sledi, pri otrocih formalno poteka nekoliko drugače (kar pa je povsem nepomembno z vidika rešitve).

MNZ vodi postopek in izda končno odločbo.

Tekom postopka je MNZ dolžno pridobiti mnenje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (Urad) o obstoju razlogov za izredno naturalizacijo.

Urad svoje mnenje oblikuje na osnovi določb Uredbe o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 41/2007 in 45/2010 - Uredba).

Uredba dodatno določa, da je izredna naturalizacija iz nacionalnih razlogov možna, če:

če prosilec slovenski izseljenec oziroma njegov potomec do drugega kolena v ravni vrsti (torej za osebe, katerih največ dedek/babica je bil Slovenec/Slovenka po obeh starših) ali pripadnik avtohtone slovenske narodne skupnosti v zamejstvu (prosilec je po poreklu Slovenec) in

prosilec izkazuje aktivno vez z Republiko Slovenijo ali izkazuje aktivno delovanje v slovenskih društvih najmanj 5 let, šolah slovenskega jezika ali drugih slovenskih izseljenskih, zdomskih ali manjšinskih organizacijah.

Izredna naturalizacija iz nacionalnih razlogov pa je možna tudi v primeru, ko je prosilec, ki je slovenskega porekla, slovensko državljanstvo nekoč že imel, pa je bil iz opravičljivih razlogov odpuščen iz slovenskega državljanstva in zdaj ponovno prosi za sprejem v slovensko državljanstvo. (OPOMBA: to pride v poštev predvsem pri tistih zdomcih in izseljencih, ki so zaradi dela ali drugih razlogov zaprosili za državljanstvo tuje države, v katero so se izselili, pa je ta tuja država kot pogoj za sprejem v njeno državljanstvo zahtevala, da se prosilec odpove obstoječemu slovenskemu državljanstvu).

Uredba posebej izpostavlja, da prosilec priloži prošnji dokazila, ki potrjujejo njegovo aktivno vez z Republiko Slovenijo ali dokazila, s katerimi ustrezne organizacije potrjujejo njegovo večletno aktivno delovanje v slovenskih društvih, šolah slovenskega jezika ali drugih sorodnih organizacijah. Pred oblikovanjem mnenja o izpolnjevanju meril in o upravičenosti za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije Urad preko Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije pridobi še morebitno priporočilo pristojnega veleposlaništva ali konzulata Republike Slovenije v tujini.

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je pristojni organ za podajo mnenja o tem, ali v konkretnem primeru obstojijo nacionalni razlogi, poda pozitivno mnenje v primeru, da je prosilec oseba slovenskega porekla in da prosilec izkaže tudi svoje aktivno delovanje oziroma osebno trajno aktivno povezanost z Republiko Slovenijo. Urad šteje, da je takšna osebna trajna aktivna povezanost z Republiko Slovenijo podana:

(a) kadar gre za osebo, ki več let aktivno deluje v slovenskih društvih, šolah slovenskega jezika ali slovenskih izseljenskih, zdomskih ali manjšinskih organizacijah;

(b) kadar takšna slovenska organizacija, šola oz. društvo v kraju (oz. razumni oddaljenosti), kjer prosilec prebiva, ne obstaja, pa je prosilec svojo osebno in primerljivo trajno aktivno povezanost z Republiko Slovenijo uspel dokazati na drug dokumentiran način; ali

(c) kadar takšna organizacija, šola oz. društvo v kraju (oz. razumni oddaljenosti), kjer prosilec prebiva, sicer obstaja, vendar je prosilcu iz objektivnih razlogov (visoka starost in bolezen), onemogočeno osebno aktivno delovanje, pa je prosilec svojo osebno in primerljivo trajno aktivno povezanost z Republiko Slovenijo uspel dokazati na drug dokumentiran način. Pri teh - ostarelih in/ali bolnih - prosilcih Urad šteje, da je osebna trajna aktivna povezanost z Republiko Slovenijo obstaja tudi v primeru, če izkažejo, da so v preteklosti (mladosti) več let aktivno delovale v slovenskih društvih, šolah slovenskega jezika ali slovenskih izseljenskih, zdomskih ali manjšinskih organizacijah.

V izjemnih primerih, katere Urad presoja od primera do primera in jih ni mogoče splošno definirati, Urad tudi posamezno dejanje prosilca šteje kot dokaz njegove osebne trajne aktivne povezanosti z Republiko Slovenijo. Za ilustracijo bi kazalo izpostaviti primer, ko je prosilec slovenskemu društvu poklonil zbirko svojih slovenskih knjig, kar logično kaže na to, da je prosilec vse življenje ohranjal osebno aktivno povezanost s slovensko kulturo in jezikom. Urad zelo pozitivno gleda tudi na primere, ko prosilec aktivno obvlada slovenski jezik (čeprav znanje le-tega ni pogoj za pridobitev državljanstva).

Zaradi specifične narave izredne naturalizacije iz nacionalnih razlogov je potrebno v izogib morebitnim nesporazumom še enkrat posebej poudariti, da za pridobitev slovenskega državljanstva po tem postopku ne zadošča le to, da je oseba slovenskega porekla. Prav tako ne zadošča, da je prosilec le pasivni član slovenskih društev in drugih organizacij, temveč je potrebno dokumentirano aktivno delovanje prosilca.

Urad obrazloženo mnenje pošlje na Ministrstvo za Notranje Zadeve ( MNZ), ki dobljeno mnenje predloži Vladi Republike Slovenije, ki je edina pristojna, da ugotavlja obstoj razlogov za izredno naturalizacijo. Vlada sprejme sklep, ki ga pošlje na MNZ, ki potem v skladu s tem sklepom izda odločbo. MNZ ob tem v postopku preveri tudi, ali obstajajo morebitni zadržki na varnostnem področju (8. točka 1. odstavka 10. člena ZDRS) za sprejem prosilca v slovensko državljanstvo. Prosilec, kateremu je bila izdana odločba o sprejemu v državljanstvo, po opravljeni prisegi iz 10. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS, ki jo poda na pristojnem DKP, postane državljan Republike Slovenije.

TAKSA za vložitev vloge na diplomatskem in konzularnem predstavništvu (DKP) Slovenije v tujini znašajo 354,00 EUR. Za konkretnejšo informacijo naj se interesenti obrnejo na pristojno DKP.

Pravna podlaga: Zakon o državljanstvu Republike Slovenije in Uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije.

Naslov MNZ je:

MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE RS, Sektor za osebna stanja, javne listine in prijavo prebivališča, Oddelek za državljanstvo Bethovnova ulica 3, 1591 Ljubljana

Tajništvo oddelka, telefon: +61 428 49 61, Splošni telefon: +61 428 40 00, telefaks: +61 251 43 30, E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. , Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Dopolnjeno s spremembami do 4. aprila 2013

pdfObrazec SD5

Pridobivanje slovenskega državljanstva za zakonce slovenskih državljanov

(pride v poštev za osebe, ki so poročene z državljani Republike Slovenije, pa same niso slovenskega porekla) Zakonec državljana Republike Slovenije, s katerim je v zakonu že več kot 3 leta in vsaj zadnje leto dni pred vložitvijo prošnje neprekinjeno dejansko živi v Sloveniji, lahko pridobi slovensko državljanstvo po 3. odstavku 12. člena, če je to v skladu z nacionalnim interesom (ugotavlja ga MNZ) in če izpolnuje določene druge pogoje iz 10. člena ZDRS (znanje slovenskega jezika, etc.). Pravna podlaga: Zakon o državljanstvu Republike Slovenije.

Cena za Slovensko državljanstvo, če gre samo za priglasitev - če sta oba starša slovenska državljana (tudi po 36 letu) ali če je eden od staršev slovenski državljan in je prosilec mlajši od 36 let - potem je vloga 13.- EUR,

če je prosilec starejši od 36 let (samo eden starš slovenski državljan) ali zaproša preko starih staršev, potem je cena 354.- EUR,

če prosilec vloži dokumente za ugotovitev državljanstva pa je cena 181.- EUR.

Vsi obrazci so vam na razpolago tudi v pisarni Slovenskega Informacijskega Urada v Kew ali pri Slovenski Ambasadi v Canberri.

Dodatne informacije dobite na internetni strani: www.mnz.gov.si

Slovenski potni list

SPLOŠNA INFORMACIJA:

Vsi slovenski državljani so upraviceni, da zaprosijo za Slovenski potni list.

Od 28. Avgusta 2006 Republika Slovenija izdaja biometrične potne liste in je vpeljala tudi nekaj novosti pri prošnjah za nove potne liste (pravilna slika obraza in prstni odtis).

Dopolnitev narejena dne 6.10.2019.

PROŠNJA:

(1) K prošnji za Slovenski potni list je potrebno predložiti naslednje dokumente:

(2)Prošnjo za potni list morate predložiti osebno.Mladoletni otroci (0-18 let starosti) morajo imeti spremstvo staršev ali zakonitega zastopnika.

(3) Pisarna v Avstraliji, kjer lahko predložite prošnjo je:

Embassy of the Republic of Slovenia

26 Akame Circuit

O'Malley 2606 ACT

Ph.: +61 2 6290 0000

Fax: +61 2 6290 0619

E-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Konzularne ure:

Ponedeljek - Četrtek 9.00 - 17.00(Obisk s predhodnim naročilom)

Petek od 9.00 do 14.00

(4) Konzularna pristojbina

Konzularna pristojbina za potni list ob predložitvi prošnje je:

- odrasli: 115.- EUR,

- otroci: 57.- EUR (0 - 3 leta starosti) ali 76.- EUR (4 - 17 let starosti)

Način plačila je ček/PMO naslovljeno na "Embassy of Slovenia" ali v gotovini. Kreditne kartice niso sprejemljive.

Zahtevnost slike

Slika velikosti 35 x 45 mm in vas mora:

S prošnjo morate predložiti naslednja obrazca:

Vloga za potni list
Izjava o vrocitvi PL